Drage duše, učenje na pamet je nekaj kar potrebuje vajo. Torej potrebno je vaditi in si hkrati predstavljati določeno snov. Obstajajo različne tehnike in za različno snov so primerni različni načini. Npr. pri matematiki je rezultat hitrejši, če se delajo vaje, večkrat izračunaš določen račun, večkrat ponoviš postopek, bolj ti je domač. Otroci so si različni, nekateri osvojijo znanje hitro, nekateri počasneje, nekomu leži neka snov hitreje, nekomu počasneje. Kar se tiče druge snovi, ki jo je potrebno znati na pamet je dobro, da se snov prebere ali prepiše, kajti če se snov prepiše, se hitreje vsidra v možgane, torej kontakt s prsti je hitrejši. Če že greš skozi besedilo z blazinicami prstov, je boljše kot samo branje. Kajti tako bolj zavestno slediš besedilu, ki ga bereš. Kako si zapomniti zapletene definicije. Najbolje je tako, da si v glavi narediš neke asociacije z vsakdanjim življenjem, da te spomni na nekaj. Res je, da je v naravi človeka, da razmišlja in da pride do raznih idej, ne pa ravno učenje na pamet, pa vendar se tudi to da in včasih sploh ni slabo. Problem nastane, ker je veliko podatkov in ti podatki se jim včasih potem v glavi pomešajo. Kar je dobro pri določeni snovi je tudi to, da bi se otroci popoldne dobili in se učili v skupini ali paru, torej da se o tem pogovarjajo, da drug drugega sprašujejo. Kajti ravno ta stik in komunikacija, ko nekomu razlagajo je tisto kar hitreje sidra v možgane znanje. Seveda lahko to delate starši, pa vendar zakaj bi starši se z otrokom učili, ko potrebuje tudi sošolec ali sošolka isto znanje. Seveda bdite kot kontrola tako neopazno, da se preveč ne zaigrajo, pa vendar začnite otroke spodbujati, da drug drugemu pomagajo. Kajti tukaj se ne gre samo za učenje, tukaj se gradi mnogo več za življenje. Učijo se veščin sodelovanja brez nadzora, komunikacije, medsebojne pomoči. In hvaležni bodo, ko bodo dobili rezultat. Poskrbite in dovolite, da se otroci učijo skupaj, spodbujajte jih. Tako je tudi bolj zabavno in otrok ni sam v tem, že avtomatsko princip, da ve, da ni sam, da se uči poleg tudi nekdo drug. Lahko bi risali tudi na liste ali tablo, da dopiše vsak tisto kar ve, da se izmenjujejo. Npr. katere pokrajine so v Sloveniji in vsak potem napiše eno, izmenjajoče … V kolikor bi starši povezali svoje otroke in bi jim omogočili, da snov ponavljajo skupaj, bi se marsikateri starš izognil inštrukcijam. In dati zavedanje otrokom, da vsem ne gre enako, da nekdo se nekaj nauči hitreje, nekdo se nekaj drugega nauči hitreje. Potem starši lahko naredite še to, da otrokom dovolite, da o določeni temi najdete res kakšno zanimivost, ta jim bo še hitreje naložila spomin. Otroci si znajo zapomniti tisto, kar jim je zanimivo. In še to, da jih spodbudite k asociacijam. Npr. pipeta, na kaj pomisliš, na pipo npr. Pa vendar so otroci tako izvirni, da se bodo sami spomnili vseh asociacij, da si bodo lažje zapomnili snov. Kar je tudi pomembno je to, s kakšno energijo se gre otrok učiti, pomembno je da je pomirjen in dosti razgiban. Nekateri že vmes potrebujejo gibanje in dovolite jim. Naj sedijo na tleh, čepijo, stojijo. Ne silite jih vedno za mizo. Oni se potrebujejo počutiti udobno. Lahko so tudi zunaj, kar je tudi super. Prostor naj bo dobro prezračen, da je v njem svežina. Vonj sivke in tudi vonj limete dobro vpliva na pomnjenje. Kar je še potrebno je to, da veliko pijejo, kajti telo potrebuje biti dovolj hidrirano, da možgani dobijo hitreje informacijo oziroma pretok v možganih je hitrejši. Prav tako ne smejo biti lačni, kajti ne boste verjeli, možgani so veliki porabniki kalorij. Ni res, da tisti ljudje, ki veliko razmišljajo in samo sedijo ne porabijo veliko kalorij. Prav tako jih. Torej možgani potrebujejo vsa hranila. Kar zelo dobro vpliva na možgane je oreh, nima zaman take oblike, od vseh oreščkov je oreh najboljši za možgane. Če ga otroci ne jejo samega, nekaj naredite iz njega, da bo okusno. Npr. lahko naredite orehove kroglice z dateljni. Imate veliko domišljije, tako da boste znali oreh zapakirati v nekaj kar bo otroku užitno, lahko dodate tudi pravi kakav, kar tudi dobro vpliva na proces pomnjenja in pomiritev. Otroci so pametni. Ne drži, da je en pametnejši od drugega. Vsak je pameten in vsak gre svojo pot v življenju, vsak v sebi nosi neprecenljive zaklade znanja in zanimanja, samo dovoliti jim je potrebno, da gre vso to znanje, zanimanje in njihove ideje več iz njih. Premalo sprašujete svoje otroke za nasvet. Marsikdaj bi lahko otroke vprašali kaj bi v določeni situaciji naredili in kako bi rešili določeno stvar. Oni imajo v sebi naravni kompas, prav tako jim dovolite, da po svoji sobi premikajo pohištvo, oni čutijo, da se njihova energija spreminja in da potrebujejo drugo mesto. Boste rekli kaj pa feng shui. Otroci ga imajo v sebi, dovolite jim, da ga uporabijo. Vi se bojite, da bodo tla opraskana, ker bodo rinili omare naokoli, ni res. No morda jih bodo res, pa vendar ponos, ko otrok sam postavi nekaj, zgradi, veselje in njegova pravica, da to lahko naredi, da sebi ustvari tako okolje, ki je zanj primerno, je veliko več vredno od praske na tleh. Dovolite svojim otrokom kreativnosti, ugasnite jim ekrane, spodbujajte jih k druženju z vrstniki. To je tisto, kar jim bo v življenju prineslo največ lepega. Oni se ne bodo spominjali, da so gledali nekaj po tv-ju, dogodivščin s sovrstniki, čeprav včasih tudi lumparij, te bodo vedno v njihovem srcu in bodo lepi spomini, ki jih bodo nosili s seboj. Starši potrudite se, da se druženje ponovno začne, tako kot je bilo včasih, ko so otroci bili sila svobodni in se potikali naokrog. Naj vas ne bo strah kaj se vse lahko zgodi, samo zaupajte, zaupajte da bo vse vredu. Določite uro, ki se naj jo otrok drži in ga vmes ne preverjajte. Seveda povejte, da je pametno, da se ure drži. Tako bo zgrajeno zaupanje. Na vas je starši, da vzgojite družbeno odgovorne otroke, da jim dovolite, predvsem to, da jim dovolite, da so v družbi sami s seboj, en z drugim, z vrstniki, brez animatorjev in kontrolorjev, oni si želijo svobode, pa vendar je ne poznajo. Tako bo učenje hitrejše, zabava prijetnejša. Nihče si ne želi biti sam na tem svetu, to je osnovna človekova potreba. Kar se tiče tehnik učenja jih je veliko in tiste, ki bodo vam ležale bodo našle pot do vas. Kar je danes pomembno je to, da naučite otroke sobivati tudi izven šolskega prostora. Tako boste sebi tudi olajšali delo, otrok potrebuje starša, starš ni njegov prijatelj. Je starš in pika. Kasneje je lahko, ko je otrok, potrebuje biti otrok. Da pa ne govorimo samo o otrocih, tudi odrasli bi si včasih lahko pomagali med seboj. Samo en primer. Npr. čiščenje oken. Ali ne bi bilo bolj zabavno, če bi se dve prijateljici dobili in sčistili najprej pri eni, drug dan pri drugi. Vmes poklepetali in se hkrati zabavali. Samo ideja. Ideja, ki si jo je potrebno dovoliti. Ali pa generalna čiščenja kuhinje, prav tako bi delo potekalo veliko hitreje. Samo dovoliti si je potrebno. Ljudje ste rojeni za družbo in v družbi je vse lažje, tudi dva lažje neseta npr. mizo kot en sam. Tako je. Potrudite se zase in za svoje otroke, hvaležni vam bodo.
Hvala, ker bereš, svet je lepši zaradi tebe.
Mojca Pestotnik
