Draga duša. Vprašanja, vprašanja, vprašanja. Veliko tvojega življenja je sestavljeno iz vprašanj. Pa vendar je okoli tebe toliko odgovorov. Toliko namigov kako narediti premik. Kako iz ene točke preiti na naslednjo. Kaj storiti. Kako pristopiti. In zakaj ti ne slišiš odgovora. Zakaj ga iščeš vedno zunaj sebe. Vedno nekje, kjer ti bo nekdo rekel nekaj. Povem ti, zaradi lastne potrditve, da delaš nekaj prav, da si se prav odločil, da greš v pravo smer. Pa vendar ti zase sam najbolj veš kje je tvoja smer. In če ti povemo, če bi si večkrat upal slišati glas v sebi. Če bi si dovolil odstraniti okolico, prepričanja, druge ljudi. To, kaj se od tebe pričakuje in kako moraš delovati. Kaj okolica misli. Če bi odmislil vse to in šel samo za svojim srcem in storil to v svoji brezpogojni ljubezni do sebe, z mislijo, da je ravno to prav kar ti doživljaš, da je to pravi način zate. Da je to iz tebe, ne iz tvoje okolice in da je to zate, ne za tvojo okolico. Da je glavno, da osrečiš sebe, da izraziš sebe na najbolj možen ljubeč način. Takrat se ti vse sestavi, takrat utiraš nepoznane poti, ki nosijo čudeže zate. Z vero in upanjem, da ti to zmoreš in da je ravno tvoj način pravi. Da se zavedaš, da boš sprejet in da se tudi zavedaš, da ne boš sprejet in da ti ni mar. Poglej, niti vsi nimajo radi modre barve, niti vsi roza. A kljub temu živijo, vsak s svojo barvo. In vsi so vredu, vse barve so vredu. Nihče ni zato napačen, nihče ni zato toliko drugačen. Pa vendar je vsak edinstven in vsak ima rad svojo barvo. In vsak spoštuje svojo barvo. Zato spoštuj svoje barve, svoje življenje, svoje ideje. Ne pomanjšuj se in ne razmišljaj toliko kaj je prav in kaj ne. Povem ti draga duša, če pride iz srca je prav, karkoli, kakršnakoli barva. In poslušaj sebe, kaj ti duša narekuje. Včasih veš, da si naprimer nekam povabljen, ti pa se obremenjuješ kako bo, kaj boš oblekel, kako se boš uredil. In na koncu odpoveš zaradi vseh zunanjih vidikov. Ne pomisliš pa, da je tam nekdo zate, ki ti bo nekaj dobrega prinesel v tvoje življenje, novo izkušnjo, nove občutke. Obleči se v svoje srce, poskrbi za svojo energijo, da boš žarel in ne oziraj se toliko kako in kaj moraš. In če te nekaj pokliče, pojdi, ne oklevaj. Tam bodo zate informacije, ki jih potrebuješ. Kar želimo povedati je še to, da kjerkoli si, bodi pozoren, poslušaj ljudi okoli sebe. Poslušaj njihove besede, opazuj okolico. Nisi zaman tam, da zamašiš svoj čas in prostor, vendar zato, da nekaj občutiš in doživiš. Bodi prisoten v svojem življenju. Povsod. V kolikor nimaš moči, da si prisoten, si odpočij, takrat tvoje telo potrebuje mir in počitek. Zato poslušaj svoje telo in prisotno živi svoje življenje. Tukaj si na tem mestu in v preteklosti je bilo vse prav zate, sprejmi jo, zahvali se za njene izkušnje. Danes je nov dan in jutri bo nov dan, kjer boš ponovno izbiral zase. In ti boš določil, kaj boš izbral zase. Ti si tisti, ki kreira svoje občutke in ki sprejema in daje situacije v svoje življenje. Na tebi je odločitev ali bo dan čudovit ali poln stresa. Ali boš videl lepo ali ne. Lahko vidiš vrtnico na vrtu, ki ji cvetni listki odpadajo. Lahko rečeš, da umira. Da je zaključila svoj proces življenja. Pa vendar, ali ga je res? Poglej še bolj, poglej še globlje, sedaj bo začela rojevati semena, da bo lahko zasadila še več lepih vrtnic okoli sebe. In tako se ta krog nadaljuje vedno znova. Ni lepa in mogočna samo takrat, ko cveti in ko je v svojem vrhu, tudi ko vse popada rojeva, rojeva novo življenje, nove situacije. Spomni se nase takrat, ko misliš, da ne cvetiš, da si tak kot ta vrtnica in da lahko rodiš še več zase in za svojo okolico.
Angeli
Sporočilo predala: Mojca Pestotnik
